Elerji 2013/14

Avtor: Samo Jamšek | Maj 31, 2016 | Arhiv

• Alenka Fajfar Gnezda, Helena Angelski in Bernardka Avsenik so na taboru za nadarjene učence v Elerjih izvedle fotografske in filmske delavnice na temo strpnosti v okviru programov ZPMS. Učenci so pod vodstvom mentoric izdelali kratke sporočilne filme in posneli fotografije na tematiko vzgoje (»Priročnik za starše«) in (ne)strpnosti (poudarek na diskriminaciji nacionalitete).
• Učenci so bili pri ustvarjanju svojih likovnih umetnin zelo kreativni in izvirni, na kar kaže tudi zelo pozitiven odziv širše javnosti oz. publike, kateri je bil končni izdelek predvajan.
• Priročnik za starše je bil prvotno predstavljen kot akcija na Otroškem Parlamentu leta 2013 in bila v letu 2014 tudi realizirana. Akcija je požela veliko zanimanja in pohval za korektnost predstave v otrokovem pogledu na njegovo vzgojo ter njene pozitive in negative.
• Tabor za nadarjene učence v Elerjih 2014 je zavzemal 2 večja projekta: Priročnik za starše (OP) in medijsko izražanje na temo (ne)strpnosti (ZPM); ter nekaj manjših likovno-zgodovinskih projektov – izdelovanje miniaturnih replik oz. maket na temo Rimljanov (gradnja in plasti ceste, dvigala, vzvodi, …).

Priročnik za starše:

1. V torek, 23.5. 2014, smo se odpravili z avtobusom v smeri proti Primorski, kjer smo po dobrih dveh urah in pol dosegli naš cilj – Elerji. Takoj po prihodu smo razbremenili avtobus, si razdelili hiške oz. sobe ter dobili prva navodila za delo, ki so obsegala sledeče:
   1. predstavitev koncepta priročnika za starše (naredili mentorji)
   2. razdelitev v skupine za izdelavo spotov
   3. razdelitev vlog v posameznih skupinah za izdelavo priročnika za starše
   4. sestava osnutka scenarija za priročnika za starše
   5. predstavitev scenarija na sestanku po kosilu
   6. izdelava končne in izpopolnjene verzije scenarija
2. V sredo, 24.5.2014, smo se ob zgodnji jutranji uri, po zajtrku takoj odpravili na delo saj je bilo časa za kvalitetno izdelavo spotov oz. posameznih elementov PZS zelo malo. Potek dela za drugi dan je bil sledeči:
   1. na skupnem sestanku smo še enkrat preverili scenarije (po izboljšavi)
   2. dodelitev vlog v spotu
   3. organizacija opreme
   4. organizacija filmskega seta
   5. začetek snemanja posameznih kadrov
   6. kosilo
   7. pavza (30min)
   8. trdo delo naprej – snemanje materiala
   9. sestanek o napredku posameznih spotov in organizacija za naslednji dan
   10. snemanje do večerje – mraka

V četrtek, 25.5.2014, smo se prav tako ob zgodnji jutranji uri (po zajtrku) odpravili na zaključek snemanja materiala ter osnutka montaže (izbor kadrov, …)

Naše doživljanje Elerjev:

Elerji so najboljši tabor na svetu! To dokazujejo številne znanstvene študije, izpeljane na vzorcu nadarjenih učencev OŠ Bičevje. Zakaj izveste spodaj 😉

Splošno in prostor:

Tam je delo zelo sproščeno in zabavno, vendar vedno uspemo narediti vse kar si zadamo. Okolica je čudovita, naselje leži nad Trstom, a še vedno leži za slovensko mejo. Vedno se odpeljemo v Elerje v poznem spomladanskem času oziroma zgodnjem poletnem času (sredina meseca maja) in vedno spimo pod srečno zvezdo v domu Sonček, saj nam je vreme vedno (do sedaj) naklonjeno. Ob počitniškemu domu leži zgodovinsko gradišče, kjer je največ arheoloških izkopanin, ki pripadajo antično-rimskemu obdobju. Počitniški center Sonček je razdeljen na tri enote: spalno enoto (sobe in WC in tuša), kuhinjsko-jedilni prostor, kjer pripravljamo hrano (prostor je razdeljen na zunanji in notranji del; ker v notranjem delu ni prostora za vse udeležene nadarjene učence na taboru, jemo v zunanjem predelu kuhinjsko- jedilnega prostora v drugi enoti), in enoto z avtentičnimi, samostoječimi lesenimi hiškami brez izolacije v katerih prebiva in shranjuje osebne predmete večina udeležencev tabora.

Hrana:

Hrana je izvrstna in kulinarična, saj si jo pripravimo sami (kar je poučno, ker se s tem veliko naučimo) in jo tudi sami pojemo (posebno radi imamo solato) in posodo nato sami tudi pomijemo.

Delo nasploh:

Po navadi odrinemo iz Ljubljane z avtobusom s polno glavo idej na Tabor za nadarjene. Najpogosteje vzamemo sabo elektronske izdelke (kot so fotoaparat, računalniki, razne tablice, …), ki jih kasneje na taboru uporabljamo kot delovne pripomočke.. Sestanki so pomembni saj pregledamo dosedanji napredek dela in določimo nadaljnji potek. Okolje deluje blagodejno na nas ter je tako prijetno, da vedno dobimo inspiracijo ter tako povzamemo konstruktivne in konkretne ideje za rešitev trenutnih (družbenih) problemov. Vso delo poteka v naravi, kraj je odmaknjen od mestnega vrveža in hektike, tako da se lahko poglobimo v naše delo in naše misli so zaradi tega veliko bolj čiste, kot če bi delo potekalo recimo v šoli. Delo poteka v skupinah in na koncu tabora pogledamo vse izdelke iz vseh skupin. Zadnji zbor je posvečen ogledu našega skupinskega dela, katere izdelke si pogledamo in povemo naše mnenje o njem.

Delo v letu 2014:

Tabor za nadarjene učence v Elerjih 2014 je zavzemal 2 večja projekta: Priročnik za starše (OP) in medijsko izražanje na temo nestrpnosti (ZPM); ter nekaj manjših likovno-zgodovinskih projektov – izdelovanje miniaturnih replik oz. maket na temo Rimljanov (gradnja in plasti ceste, dvigala, vzvodi …). Delali smo predvsem na kratkih sporočilnih videoposnetkih s tematiko, ki je bila predpisana čez leto v okviru Unicefa in/ali Otroškega parlamenta.

Mentorji:

Skozi dolgotrajno izvajanje »Tabora za nadarjene učence v Elerjih«, se je sam sistem izvedba docela izpopolnil – produktivnost udeležencev sicer niha iz generacije v generacijo, vendar je opazna konstantno zanimanje in želja po izražanju na različne ustvarjalne načine. Naši mentorji so v svojem poklicu aktivni več desetletij in zaradi tega izredno primerni za vodenje tabora, saj je komunikacija z udeleženci, s pomočjo nabranih izkušenj, tako veliko lažja in posledično produktivnejša in izvirnejša.

Prosti čas in zabava:

Poleg konstruktivnega dela imamo na taboru tudi nekaj prostega časa, čeprav se ta bolj ali manj omejuje na pozne nočne ure, saj se čez dan zelo zgoščeno odvijajo aktivnosti. Med prostim časom je zelo priljubljen počitek, saj delo ni od muh. Pod zabavo se na taboru smatra predvsem poslušanje glasbe, neavtorizirani izleti devetošolcev do meje, itd.

Produktivnost:

Glede na številne nagrade, ki jih lahko smatramo kot potrditev za uspešno delo, lahko trdimo, da je »Tabor za nadarjene učence v Elerjih« uspešen in prav tako produktiven, če upoštevamo dejstvo, da je za izdelavo vrhunskih izdelkov na voljo le dobrih 36 ur.

Nagrade:

Smo renomirani ustvarjalci medijskih sporočil za širšo javnost, predvsem na področju družbene problematike.

Elerji 2012/13

Avtor: Samo Jamšek | Feb 12, 2015 | Arhiv

Ustvarjanje kratkih sporočilnih filmov na temo sprejemanja različnosti

V mesecu aprilu 2013 so bili vsi učenci 2. in 3. triade povabljeni, da sodelujejo pri ustvarjanju kratkih sporočilnih filmov.

(več …)

Elerji 2011/12

Avtor: Samo Jamšek | Maj 31, 2012 | Arhiv

Šolsko leto 2011/2012

Mentorji: Maja Novljan, Alenka Fajfar Gnezda, Helena Angelski, Samo Jamšek, Marjan Rode

ARHEOLOŠKA DELAVNICA

Nadarjeni učenci so na taboru v Elerjih opravili tudi arheološke delavnice. Po uvodnem ogledu muzeja v Miljah, ki mdr. prikazuje tudi najdbe s kaštelirja nad Elerji, so učenci pridobili informacije o metodah določanja starosti predmetov (Samo Jamšek). Sledilo je terensko delo: prehod terena in kartiranje najdb, izkopavanje dveh (učnih) sond in izdelava grafa, izris skice sonde ter popis najdb. Na gradišču pa so učenci s pomočjo GPS tehnike izrisali potek obzidja in dodatnih zidov (Marjan Rode, Samo Jamšek). Na primeru razbite lončenine so vadili lepljenje in izris posode – iz delov posode (Samo Jamšek). V posebni delavnici so izdelovali lepilo (Samo Jamšek).

Učenci so s predavanji in delom na terenu spoznali temeljne značilnosti arheološkega dela, predvsem delo z izkopom, ovire pri prehoji terena, natančnost opazovanja, ocenjevanje najdenega, primerjava rezultatov dela.

Mentorja: Samo Jamšek in Marjan Rode

RIMSKI MOZAIK in RIMSKA OLJENKA

Na ogledu v Arheološkem muzeju v Miljah smo si ogledali rimske izkopanine, na slikovnih predlogah pa primere znanih rimskih mozaikov iz naših bližnjih in daljnih krajev – mozaike iz rimske Emone, iz bazilike v Ogleju, iz Pompejev in mozaike iz beneške bazilike Svetega Marka.

Mozaik je slika, ki je sestavljena iz manjših barvnih koščkov, ki so navadno iz kamna, lahko pa tudi iz stekla ali dragocene kovine. Koščke polagamo in pritrdimo na površino, vmesne prostore pa lahko tudi zapolnimo z različnimi vezivi ali maso.

Učenci so na likovni delavnici spoznavali oblike in motive rimskih mozaikov, podrobneje pa so si ogledali primere bolj znanih mozaikov. Iz kamenčkov različnih velikosti, oblik in barv, ki so jih polagali v že pripravljeno maso, so v dvojicah ali trojicah izdelali mozaik z rimskim motivom.

Cilji likovne delavnice

Učenci:

• spoznavajo in razvijajo zmožnosti izvajanja slikarskih tehnik
• opišejo značilnosti slikarskih tehnik
• na fotografijah mozaikov določijo motive in oblikovne značilnosti
• bogatijo znanje in razumevanje umetniških del rimskega cesarstva glede na zgodovinski in družbeni kontekst
• uporabljajo pravilno izrazoslovje pri slikarskem izražanju
• izdelajo mozaik
• se navajajo na samostojnost pri realizaciji svojih idej in pri sprejemanju odločitev
• razvijajo občutek za barvne in svetlostne odtenke ter iluzijo prostora
• upoštevajo povratno informacijo ter razvijajo zmožnost za samovrednotenje svojega dela in procesa ustvarjanja
• razvijajo potrpežljivost, vztrajnost in predanost pri svojem ustvarjanju
• razvijajo pozitiven odnos do različnih umetniških praks in umetniških del drugih kultur razvijajo sodelovanje v skupini in razvijajo sposobnosti za dogovarjanje ter upoštevajo različnosti.

Na ogledu v Arheološkem muzeju v Miljah smo si lahko v živo ogledali pravo rimsko oljenko, ki so jo tudi druge civilizacije (egipčanska, grška) že davno prej uporabljale za razsvetljavo. Rimska oljenka je preprosta svetilka, ki ima dve odprtini – eno za stenj, drugo za vlivanje olja.

Učenci so na likovni delavnici spoznavali oblike in način izdelave oljenk skozi čas, podrobneje pa so spoznali tip rimske oljenke. Iz gline so izdelali votlo plastiko v obliki rimske oljenke z vsemi podrobnostmi in elementi – pečat, reliefni pokrov, ročaj.

Mentorica: Helena Angelski

DELAVNICE SOCIALNEGA UČENJA

V okviru delavnic za oblikovanje skupinske dinamike smo izpeljali nekaj vaj, ki prispevajo k večji povezanosti članov skupine in njihovemu sodelovanju.

V nadaljevanju so učenci po skupinah izdelovali družabno igro na temo medvrstniškega nasilja. Učenci so najprej izdelali idejno zamisel igre, v katero so morali vključiti vsebine, ki so povezane s prepoznavanjem in ozaveščanjem nasilnih vedenj in ustreznim odzivanjem nanje. Izdelati je bilo potrebno jasna in razumljiva navodila za igranje igre. Skupine so idejne zasnove in pravila predstavili drugim skupinam, nato pa so igro tudi izdelali. Igre bomo uporabljali pri uresničevanju vzgojnega koncepta v šoli.

Socialne veščine so učenci urili tudi v dejavnostih impro lige, prav tako pa tudi pri opravljanju gospodinjskih opravil (priprava hrane in pospravljanje).

Z načrtovanimi in opravljenimi dejavnostmi smo poskušali doseči naslednje cilje:

• izboljšanje komunikacije v skupini,
• večanje kohezivnosti skupine,
• ozaveščanje nasilnih vedenj in ustreznih odzivov v konfliktnih situacijah
• predvidevanje različnih situacij pri igranju igre
• izdelava jasnih navodil za igranje družabne igre.

Mentorici: Alenka Fajfar Gnezda, Maja Novljan

[Show as slideshow]

1 2 ... 5 ►

Elerji 2010/11

Avtor: Samo Jamšek | Maj 31, 2011 | Arhiv

Šolsko leto 2010/2011

Mentorji: Maja Novljan, Alenka Fajfar Gnezda, Helena Angelski, Samo Jamšek, Marjan Rode

Bistvo socialnega učenja je prenos izkušenj pridobljenih z vajo v varnem okolju v otrokovo vedenje in njegove strategije reševanja problemov. Širijo njegov izkustveni in doživljajski svet, razvijajo pa tudi intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Zajemajo tudi igre vlog, ki imajo velik pomen, saj se le redko kje na neboleč način ob izkušnjah učijo vstopati v vloge, s katerimi se morajo soočati v življenju. Pomembne so pri oblikovanju lastne identitete, izboljšanju komunikacije s samim seboj in drugimi, ter pri sprejemanju in dajanju povratnih sporočil.

Tokratne delavnice za oblikovanje skupinske dinamike so potekale nekoliko drugače, saj so učenci dobili nekaj osnovnih navodil, nato pa po skupinah pripravljali naloge. Te so morale biti sestavljene tako, da je bilo potrebno pri reševanju sodelovanje članov skupine. Izdelati je bilo potrebno tudi opis poti in napotke, kje in kako poiskati navodila nalog. Pri tem so bili učenci zelo kreativni. Kasneje so se odpravili še na pohod in med njim reševali naloge, ki jih je pripravila druga skupina. Pri tem smo jih kot opazovalci spremljali učitelji, ki pa pri opravljanju nalog nismo sodelovali. Učenci so bili zelo zavzeti tako pri pripravi, kot tudi pri izvedbi nalog.

Socialne veščine so učenci urili tudi v dejavnostih impro lige, prav tako pa tudi pri opravljanju gospodinjskih opravil (priprava hrane in pospravljanje).

Z načrtovanimi in opravljenimi dejavnostmi smo poskušali doseči naslednje cilje:

• spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev, razpoloženj,
• spoznavanje samega sebe, odnosa do drugih,
• izboljšanje komunikacije v skupini,
• večanje kohezivnosti skupine,
• večanje senzibilnosti za skupinsko dogajanje,
• pomoč posamezniku in skupini za razmišljanje o odnosih,
• večanje posameznikove občutljivosti za dogajanje v njem samem.

O dogajanju in doživljanju učencev se ob koncu dejavnosti vedno pogovorimo, da osmislimo in povečamo učinek socialnega učenja.

Več o dogajanju pa preberite v spodnjem zapisu udeležencev tabora.

DELAVNICE SOCIALNIH VEŠČIN V ELERJIH, maj 2011

Na letošnjem taboru za nadarjene smo veliko časa preživeli s sovrstniki ob igri in zabavi, seveda pa smo imeli tudi TRENINGE SOCIALNIH VEŠČIN. Na teh delavnicah smo bili povezani drug z drugim, sodelovali smo in skupaj razmišljali. Spletle so se prijateljske vezi in s tem smo zadeli bistvo.

Delavnice so bile različne. Nekatere so pripomogle k skupinskem delu, druge k utrjevanju vezi med posamezniki. Največ časa je bilo namenjeno skupinskemu delu. Najprej smo bili razdeljeni v mešane skupine. Vsaka skupina je morala sestaviti vsaj pet nalog, ki naj bi jih druga skupina rešila. Delo pa je bilo še malce bolj zapleteno, ker so morali naloge poskriti v okolico Elerjev in napisati natančna navodila, ki bi drugo skupino pripeljala do naloge. Naloge so bile sestavljene na različne načine, kar se je videlo tudi v težavnostnih stopnjah.

Učenci pri sestavljanju nalog nismo pozabili na pripadnost Sloveniji. Ena od nalog je namreč zahtevala, da naj obrnjeni stran od morja, gledajoč v notranjost države, zapojejo Zdravljico. S skupnimi močmi jim je to uspelo.

Ena izmed skupin, ki je tudi morala peti, pa se je na začetku junija počutila, kot da bi bil božič. Med hojo so morali peti božične pesmi po prvi vasi za slovensko-italijansko mejo, v Korošcih.

Preverjali pa nismo le pevskih zmožnosti, temveč smo vključili tudi logiko. Z njeno pomočjo naj bi otroci rešili naslednjo nalogo: – s pomočjo telefona razvozlaj kodo: 55533888666 – s tehniko pisanja sms sporočil so učenci odkrili namig. Rešitev je namreč povedala, da morajo zaviti levo.

Preverjali smo tudi ustvarjalnost in kreativnost pri pisanju. Pojavilo se je kar nekaj nalog, ki so zahtevale smisel za pisanje. Spesniti smo morali svojo pesem, kar v tem primeru ni bilo prav enostavno, saj so se morala upoštevati naslednja navodila naloge: poiskati je bilo treba 4 dvobesedne ulice, zapisati jih na list papirja, nato sestaviti pesem. Prvi štirje verzi naj bodo sestavljeni tako, da za prvo črko prve besede uporabiš prvo črko začetne besede ulice. Za prvo črko zadnje besede pa uporabiš prvo črko druge besede ulice. V zadnjih štirih verzih pa na začetku uporabiš prvo črko druge besede ulice, na koncu pa prvo prvo črko prve besede ulice.

Primer: Tomšičeve brigade – Tvoja ljubezen boli ali bolje, da skriješ se ti

Skupina je skupaj našla štiri imena ulic (Localita Picaso, Localita Riostorto, Via Forti in Via Mozzarei) in spesnila svojo pesem.

Lahko je biti potrpežljiv. Lahko je biti radodaren. Vse je za nas fora. Vse je za nas mala malca.

Pametni so vedno najbolj ljubljeni. Radi se imamo mi ljudje. Fazani bomo vsi. Zmleli bomo vse.

Ko smo s tem končali, pa nas je čakala še dolga in strašljiva grozljivka, ki je morala biti plod lastne domišljije. Preden smo se lotili pisanja, smo morali rešiti pet rebusov, katerih rešitve naj bi narekovale pet morilskih orožij, s katerimi naj bi ubili junake svoje zgodbe. Ko so bili rebusi rešeni in se je usoda vrečke, mazila za ustnice (lipglos), obešalnika, škarij in plastenke spremenila, postali so namreč smrtonosna sredstva ubijanja, so se učenci lotili 300 besed dolgega strašljivega spisa.

Vse naloge pa niso bile usmerjene le na našo skupino. Nekatere so vključevale tudi popolne tujce. Ena izmed teh nalog, ki je marsikomu zagrenila življenje, je bila naloga, ki naj bi skupino spodbudila k spoznavanju domačinov tega kraja. Vendar zaradi pomanjkanja jajc v Elerjih, nam je vzela kar precej časa. To je bila naloga z navodilom:

-od vaščanov pridobite 5 ali več jajc, ki jih nato cela prinesete pokazat. Bodite vljudni!

Tako kratka naloga, čisto jasna, a kljub temu tako nepriljubljena. Izkazalo se je, da v Elerjih skoraj nihče nima jajc. Povprašali smo skoraj vse prebivalce, a večinoma zaman, saj tu nimajo kokoši in po jajcih nimajo potrebe. Naloga pa je bila nepriljubljena tudi zaradi občutka ponižanja, ki ga je vzbudila, namreč prosjačiti res ni zabavno.

Lov za nalogami se je končal zelo pozno ponoči z vrnitvijo skupine, ki je dobila najtežje in najdaljše naloge, vsaj po mnenju zbranih. Kar pa ni nujno slabo. Teža nalog jih je namreč prisilila v skupinsko delo, spoznali smo pozitivna (+) in negativna (-) vedenja vstnikov v dani situaciji. Trudili smo se do konca in s tem smo veliko pridobili, odnesli smo bistvo skupinskega dela, izkušnje in povezovanje.

Socialnih iger je bilo za en dan dovolj, vsekakor pa z njimi nismo dokončno zaključili. Naslednji večer je sledila impro liga, ki vsebuje igre, ki se navezujejo na sodelovanje. Igra »CRKN!« na primer zahteva dobro poslušanje soigralcev. Igralci v igri govorijo zgodbo na dano temo, pri pripovedovanju pa se menjajo na ukaz. Zgodba vnaprej ni določena, zato si jo sproti izmišljajo. Ravno to izmišljanje je vzrok za potrebo po poslušanju drug drugega, saj le tako lahko zgodba teče smiselno. Sicer pa, če steče na smešna in absurdna pota, potem se skupaj smejimo in nihče ničesar ne izgubi… To ni bila edina impro igra. Je pa definitivno temeljila na sodelovanju, pri kateri je imel čas tudi veliko vlogo. Naključna skupina je morala namreč zaigrati določen prizor, na katerega se ne more pripraviti. Začeti morajo takoj, ko je podan znak za začetek. Prizor morajo najprej izvesti v minuti, nato v tridesetih sekundah, v petnajstih sekundah in tako dalje do ene sekunde. Da pa je prizor ohranil smiselnost, so morali vsi delovati skupaj.

Igra, v kateri je pomembna komunikacija, pa je gotovo igra »Prevajalec«. Trije učenci se v njej znajdejo v treh različnih vlogah – v vlogi prevajalca, novinarja in strokovnjaka iz tuje, izmišljene dežele. Naloga novinarja je, da strokovnjaka sprašuje o njegovem poklicu, strokovnjak odgovarja v izmišljenem jeziku in s kretnjami dodatno podkrepi svoj odgovor. Prevajalčeva naloga pa je, da izmišljen jezik prevede v nam razumljivega, pri tem pa upošteva strokovnjakovo počutje, strinjanje ali nestrinjanje. Zanimive kretnje, čudne, nepoznane besede ter zanimivi pogledi, ki si jih nastopajoči izmenjujejo, naredijo igro zabavno za vse.

Po nekaj takih igrah, ki so se kdaj tudi zavlekle, smo morali končati zadnji večer. Socialno povezovanje pa se je nadaljevalo še naprej, saj smo ostali skupaj in se zabavali.

Učenci udeleženci tabora