Šolsko leto 2010/2011
Mentorji: Maja Novljan, Alenka Fajfar Gnezda, Helena Angelski, Samo Jamšek, Marjan Rode
Bistvo socialnega učenja je prenos izkušenj pridobljenih z vajo v varnem okolju v otrokovo vedenje in njegove strategije reševanja problemov. Širijo njegov izkustveni in doživljajski svet, razvijajo pa tudi intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Zajemajo tudi igre vlog, ki imajo velik pomen, saj se le redko kje na neboleč način ob izkušnjah učijo vstopati v vloge, s katerimi se morajo soočati v življenju. Pomembne so pri oblikovanju lastne identitete, izboljšanju komunikacije s samim seboj in drugimi, ter pri sprejemanju in dajanju povratnih sporočil.
Tokratne delavnice za oblikovanje skupinske dinamike so potekale nekoliko drugače, saj so učenci dobili nekaj osnovnih navodil, nato pa po skupinah pripravljali naloge. Te so morale biti sestavljene tako, da je bilo potrebno pri reševanju sodelovanje članov skupine. Izdelati je bilo potrebno tudi opis poti in napotke, kje in kako poiskati navodila nalog. Pri tem so bili učenci zelo kreativni. Kasneje so se odpravili še na pohod in med njim reševali naloge, ki jih je pripravila druga skupina. Pri tem smo jih kot opazovalci spremljali učitelji, ki pa pri opravljanju nalog nismo sodelovali. Učenci so bili zelo zavzeti tako pri pripravi, kot tudi pri izvedbi nalog.
Socialne veščine so učenci urili tudi v dejavnostih impro lige, prav tako pa tudi pri opravljanju gospodinjskih opravil (priprava hrane in pospravljanje).
Z načrtovanimi in opravljenimi dejavnostmi smo poskušali doseči naslednje cilje:
- spoznavanje samega sebe, svojih potreb, čustev, razpoloženj,
- spoznavanje samega sebe, odnosa do drugih,
- izboljšanje komunikacije v skupini,
- večanje kohezivnosti skupine,
- večanje senzibilnosti za skupinsko dogajanje,
- pomoč posamezniku in skupini za razmišljanje o odnosih,
- večanje posameznikove občutljivosti za dogajanje v njem samem.
O dogajanju in doživljanju učencev se ob koncu dejavnosti vedno pogovorimo, da osmislimo in povečamo učinek socialnega učenja.
Več o dogajanju pa preberite v spodnjem zapisu udeležencev tabora.
DELAVNICE SOCIALNIH VEŠČIN V ELERJIH, maj 2011
Na letošnjem taboru za nadarjene smo veliko časa preživeli s sovrstniki ob igri in zabavi, seveda pa smo imeli tudi TRENINGE SOCIALNIH VEŠČIN. Na teh delavnicah smo bili povezani drug z drugim, sodelovali smo in skupaj razmišljali. Spletle so se prijateljske vezi in s tem smo zadeli bistvo.
Delavnice so bile različne. Nekatere so pripomogle k skupinskem delu, druge k utrjevanju vezi med posamezniki. Največ časa je bilo namenjeno skupinskemu delu. Najprej smo bili razdeljeni v mešane skupine. Vsaka skupina je morala sestaviti vsaj pet nalog, ki naj bi jih druga skupina rešila. Delo pa je bilo še malce bolj zapleteno, ker so morali naloge poskriti v okolico Elerjev in napisati natančna navodila, ki bi drugo skupino pripeljala do naloge. Naloge so bile sestavljene na različne načine, kar se je videlo tudi v težavnostnih stopnjah.
Učenci pri sestavljanju nalog nismo pozabili na pripadnost Sloveniji. Ena od nalog je namreč zahtevala, da naj obrnjeni stran od morja, gledajoč v notranjost države, zapojejo Zdravljico. S skupnimi močmi jim je to uspelo.
Ena izmed skupin, ki je tudi morala peti, pa se je na začetku junija počutila, kot da bi bil božič. Med hojo so morali peti božične pesmi po prvi vasi za slovensko-italijansko mejo, v Korošcih.
Preverjali pa nismo le pevskih zmožnosti, temveč smo vključili tudi logiko. Z njeno pomočjo naj bi otroci rešili naslednjo nalogo: – s pomočjo telefona razvozlaj kodo: 55533888666 – s tehniko pisanja sms sporočil so učenci odkrili namig. Rešitev je namreč povedala, da morajo zaviti levo.
Preverjali smo tudi ustvarjalnost in kreativnost pri pisanju. Pojavilo se je kar nekaj nalog, ki so zahtevale smisel za pisanje. Spesniti smo morali svojo pesem, kar v tem primeru ni bilo prav enostavno, saj so se morala upoštevati naslednja navodila naloge: poiskati je bilo treba 4 dvobesedne ulice, zapisati jih na list papirja, nato sestaviti pesem. Prvi štirje verzi naj bodo sestavljeni tako, da za prvo črko prve besede uporabiš prvo črko začetne besede ulice. Za prvo črko zadnje besede pa uporabiš prvo črko druge besede ulice. V zadnjih štirih verzih pa na začetku uporabiš prvo črko druge besede ulice, na koncu pa prvo prvo črko prve besede ulice.
Primer: Tomšičeve brigade – Tvoja ljubezen boli ali bolje, da skriješ se ti
Skupina je skupaj našla štiri imena ulic (Localita Picaso, Localita Riostorto, Via Forti in Via Mozzarei) in spesnila svojo pesem.
Lahko je biti potrpežljiv. Lahko je biti radodaren. Vse je za nas fora. Vse je za nas mala malca.
Pametni so vedno najbolj ljubljeni. Radi se imamo mi ljudje. Fazani bomo vsi. Zmleli bomo vse.
Ko smo s tem končali, pa nas je čakala še dolga in strašljiva grozljivka, ki je morala biti plod lastne domišljije. Preden smo se lotili pisanja, smo morali rešiti pet rebusov, katerih rešitve naj bi narekovale pet morilskih orožij, s katerimi naj bi ubili junake svoje zgodbe. Ko so bili rebusi rešeni in se je usoda vrečke, mazila za ustnice (lipglos), obešalnika, škarij in plastenke spremenila, postali so namreč smrtonosna sredstva ubijanja, so se učenci lotili 300 besed dolgega strašljivega spisa.
Vse naloge pa niso bile usmerjene le na našo skupino. Nekatere so vključevale tudi popolne tujce. Ena izmed teh nalog, ki je marsikomu zagrenila življenje, je bila naloga, ki naj bi skupino spodbudila k spoznavanju domačinov tega kraja. Vendar zaradi pomanjkanja jajc v Elerjih, nam je vzela kar precej časa. To je bila naloga z navodilom:
-od vaščanov pridobite 5 ali več jajc, ki jih nato cela prinesete pokazat. Bodite vljudni!
Tako kratka naloga, čisto jasna, a kljub temu tako nepriljubljena. Izkazalo se je, da v Elerjih skoraj nihče nima jajc. Povprašali smo skoraj vse prebivalce, a večinoma zaman, saj tu nimajo kokoši in po jajcih nimajo potrebe. Naloga pa je bila nepriljubljena tudi zaradi občutka ponižanja, ki ga je vzbudila, namreč prosjačiti res ni zabavno.
Lov za nalogami se je končal zelo pozno ponoči z vrnitvijo skupine, ki je dobila najtežje in najdaljše naloge, vsaj po mnenju zbranih. Kar pa ni nujno slabo. Teža nalog jih je namreč prisilila v skupinsko delo, spoznali smo pozitivna (+) in negativna (-) vedenja vstnikov v dani situaciji. Trudili smo se do konca in s tem smo veliko pridobili, odnesli smo bistvo skupinskega dela, izkušnje in povezovanje.
Socialnih iger je bilo za en dan dovolj, vsekakor pa z njimi nismo dokončno zaključili. Naslednji večer je sledila impro liga, ki vsebuje igre, ki se navezujejo na sodelovanje. Igra »CRKN!« na primer zahteva dobro poslušanje soigralcev. Igralci v igri govorijo zgodbo na dano temo, pri pripovedovanju pa se menjajo na ukaz. Zgodba vnaprej ni določena, zato si jo sproti izmišljajo. Ravno to izmišljanje je vzrok za potrebo po poslušanju drug drugega, saj le tako lahko zgodba teče smiselno. Sicer pa, če steče na smešna in absurdna pota, potem se skupaj smejimo in nihče ničesar ne izgubi… To ni bila edina impro igra. Je pa definitivno temeljila na sodelovanju, pri kateri je imel čas tudi veliko vlogo. Naključna skupina je morala namreč zaigrati določen prizor, na katerega se ne more pripraviti. Začeti morajo takoj, ko je podan znak za začetek. Prizor morajo najprej izvesti v minuti, nato v tridesetih sekundah, v petnajstih sekundah in tako dalje do ene sekunde. Da pa je prizor ohranil smiselnost, so morali vsi delovati skupaj.
Igra, v kateri je pomembna komunikacija, pa je gotovo igra »Prevajalec«. Trije učenci se v njej znajdejo v treh različnih vlogah – v vlogi prevajalca, novinarja in strokovnjaka iz tuje, izmišljene dežele. Naloga novinarja je, da strokovnjaka sprašuje o njegovem poklicu, strokovnjak odgovarja v izmišljenem jeziku in s kretnjami dodatno podkrepi svoj odgovor. Prevajalčeva naloga pa je, da izmišljen jezik prevede v nam razumljivega, pri tem pa upošteva strokovnjakovo počutje, strinjanje ali nestrinjanje. Zanimive kretnje, čudne, nepoznane besede ter zanimivi pogledi, ki si jih nastopajoči izmenjujejo, naredijo igro zabavno za vse.
Po nekaj takih igrah, ki so se kdaj tudi zavlekle, smo morali končati zadnji večer. Socialno povezovanje pa se je nadaljevalo še naprej, saj smo ostali skupaj in se zabavali.
Učenci udeleženci tabora