Delavnice za boljše medosebne odnose
OKROGLA MIZA 1
|
Zbrali smo se z namenom, da bi rešili konflikte med učitelji in učenci. Večinoma je bilo prizadevanje za boljši odnos med učitelji in učenci uspešno. Učenci, prav tako učitelji, čeprav v manjši zasedbi, so bili učinkoviti in objektivni – to je bil tudi edini možni način mirnega in normalnega sporazumevanja in upoštevanja. Problemi so se reševali predvsem splošno, udeleženci pa se niso spuščali v konkretne primere, zato je bilo enim in drugim lažje. Vsi so bili zelo zadovoljni in končni sklep je bil, da moramo taka srečanja še kdaj ponoviti, saj lahko tako brez strahu pred zamero povemo, kaj nas moti in muči! |
OKROGLA MIZA 2 – JAZ SEM OK, TI SI OK
|
30.2.2000 je potekala delavnica z naslovom JAZ SEM OK, TI SI OK, kot nadaljevanje v prejšnjem letu pričete okrogle mize. Prav tako kot prejšnje je bil tudi namen te delavnice izboljšati odnose med učitelji in učenci. Razdelili smo se v mešane skupine. Najprej smo posamično na listke napisali, kaj nas v odnosu med učitelji in učenci moti. Temu je sledilo skupno delo, pri katerem smo omenjeni vsebini priključili še predloge za izboljšavo odnosov. Te predloge smo sproti zapisovali in po končanem delu je vsaka skupina podala poročilo. Po končanih poročanjih smo povzeli ugotovitvi:
Prav tako je bil ugotovljen napredek v tovrstnih prizadevanjih v primerjavi z prejšnjim letom. Sprejeli smo tudi sklep, da ugotovitve s te delavnice prenesemo naprej bodisi kolegom iz zbornice, bodisi sošolcem v razredu in jih poskušamo kar se le da uveljeviti v praksi!!! |
OKROGLA MIZA 3
Ker smo na prejšnjem srečanju JAZ SEM OK, TI SI OK sklenili, da bomo vse sklepše poskušali udejaniti v praksi, smo sklicali 3. okroglo mizo. Njen namen je bil prispevanje k udejanjanju na prejšnjih delavnicah sprejetih sklepov. Da bi bilo zanimivejše in odnosi bolj sproščeni, smo si zamislili nekoliko drugačen pristop. Skozi igro (v kateri so učenci in učitelji zamenjali vloge) smo preigrali nekaj šolskih situacij. Ob tem smo spoznali kako nas vidi in doživlja naš sogovornik v drugačni vlogi kot smo sami ter se hkrati naučili ustreznejšega odzivanja na drugače zaznano situacijo. Ob vsem tem pa smo se tudi zabavali in tudi od srca nasmejali!!!
Sklepi:
Učitelji in učenci se bomo trudili:
- za medsebojno razumevanje in spoštovanje,
- višjo raven komunikacije,
- pozitivne in sproščene odnose.
|
|
Delavnice: Vrstniško učenje
ZDRAVA SPOLNOST MED MLADIMI, DROGE
S pomočjo društva preventive Slomsic smo učenci – predstavniki Šolske skupnosti obravnavali teme iz področij spolnosti, AIDSA ter drog. Omenjene delavnice so nato predstavniki Šolske skupnosti izvedli samostojno v svojih oddelčnih skupnostih in pri tem pridobivali izkušnje pri razširjanju znanja. Izmenjava mnenj, stališč in izkušenj med učenci, ki so se udeležili delavnic, je omogočila medsebojno (vrstniško) učenje.
AMNESTY INTERNATIONAL
Amnesty International Slovenije (AIS) je na naši šoli izpeljal mnogo delavnic. Na teh delavnicah smo bili učenci šolske skupnosti ves čas izredno aktivni. Ena izmed teh delavnic je imela naslov »Enakost spolov«, kjer smo udeleženci spoznali kaj pomeni enakost spolov ter v kaj lahko neenakost vodi. Udeležili smo se tudi delavnice »Na naši šoli nasilja ne toleriramo«. Na tej delavnici so mentorji iz AIS predvsem dali poudarek na nenasilni komunikaciji. Na naši šoli smo izpeljali tudi delavnice »Človekove pravice v mojem kraju«, »Človekove pravice in njihovo uresničevanje«, »Vstopnica za človekove pravice – učenje vrednot za človekove pravice« ter še mnoge druge.
ČLOVEKOVE PRAVICE
Ena od delavnic vrstniškega učenja je bila tudi delavnica o človekovih pravicah, ki jo je na naši šoli izvedla Amnesty International. Predstavniki te organizacije, so nam na zanimiv način skozi igro povedali in nam obrazložili vse naše pravice. Namen te delavnice je bil, da bi otroci čim bolje spoznali svoje pravice in tako preprečili, da bi jim jih kdo brez njihove vednosti kršil. Ob enem pa smo preživeli ne samo zelo poučen pač pa tudi zelo zanimiv dopoldan.
UNICEFOVE DELAVNICE
Na Unicefovih delavnicah so učence seznanili s svojim delovanjem s pomočjo video posnetkov, tematskih srečanj, kasneje pa smo se pogovarjali o drugačnosti, otrokovih pravicah in o mnogih drugih aktualnih temah.
OBISK ŠVEDSKE KRALJICE
15. junija 2004 nas je obiskala švedska kraljica Silvija. Vse skupaj je bilo za nas učence en velik projekt, ob katerem smo se tudi zabavali, sicer pa smo v njeni prisotnosti izvedli delavnico »Socialna vključenost/izključenost. Z njo smo se pogovarjali tudi o šoli tukaj in na Švedskem ter o medsebojnih odnosih.
Delavnice: Vrstniško posredovanje
Ljudje se vsak dan srečujemo z različnimi notranjimi in medosebnimi konflikti. Če bi morali za vsak konflikt razviti novo strategijo, bi jih le malo zaključili. Na srečo pa lahko običajno rešimo konflikte s primernimi spretnostmi obvladovanja konfliktov, kot so aktivno poslušanje, spoštljivo komuniciranje in empatija. Večina ljudi je razvila osebne strategije za obnašanje v konfliktnih situacijah in jih običajno rešujejo brez večjih težav. Včasih pa ni tako enostavno. Kaj če so učenci npr. tako jezni ali pa ovirani v medsebojnih odnosih, da se zdi, da ne bodo mogli rešiti svojih konfliktov ali če se spreta dva najboljša prijatelja in eden od njiju odklanja pogovor z drugim ali če se učenec in učitelj ne strinjata glede določenega problema in oba mislita da imata prav….?
| Vrstniški posredovalci so učenci, ki so se v posebnih tečajih naučili vzpostavljati razgovor med sprtimi, ki so pripravljeni iskati rešitev. Njihov namen je, da obema sprtima stranema omogočijo boljšo komunikacijo in razumevanje. To često privede do obojestranske zadovoljive rešitve konflikta. Učenci, ki se mladi naučijo spretnosti obvladovanja konfliktov, si s tem pridobijo dragocene veščine, ki jih bodo lahko uporabljali vse življenje. Vrstniško posredovanje ima več namenov. Ustvarja alternativno pot za reševanje konfliktov, kajti sprti učenci ponavadi uporabljajo samo tri možne rešitve in sicer poiskati pomoč pri avtoriteti, spopasti se ali pa zbežati iz konfliktne situacije. Učenci posredovalci vrstnikom aktivno pomagajo predelati konflikt. | 
|
Ta proces učence krepi. Dokazujejo jim da lahko sprti sami rešijo konflikt brez nasilja in ga pojmujejo kot priložnost. V konfliktih ponavadi ljudje nočejo spremeniti pozicionalnih zahtev – tako vrsto prepira imenjujemo spor za vse ali nič ali pozicijski spor, VP (vrstniško posredovanje) pa pomaga sodelovati, zato doseže več dogovornih (dobiti/dobiti) odločitev in manj vse ali nič (dobiti/zgubiti) odločitev. To je sistematičen proces, kjer imata sprta oba možnost govoriti in poslušati drug drugega. Vse se obravnava z enakim spoštovanjem, kar zmanjšuje napetosti in sovražnosti. Zaradi zaupnosti posredovanja imajo učenci občutek zaupanja in se iskreno izražajo. Boljša komunikacija vodi do izboljševanja odnosov. Pomembno je tudi to, da se učenci sami naučijo reševati svoje probleme. Zavedo se pomena svobodne izbire in občutka odgovornosti. Učijo se iz posledic svojih odločitev.
Naloga posredovalca: posluša zgodbo vseh, vendar ne presoja kdo ima prav in kdo ne, ustvarja vzdušje, v katerem sprti lahko izrazijo svoja čustva in interese lajša komunikacijo med sprtimi, da lažje sodelujejo in poskušajo skupaj rešiti problem. Ljudi lahko usmerjamo ne da bi jim dajal nasvete… če sprtim ne svetujemo se naučijo odločati po svoje in prevzemati odgovornost za svoje odločitve.
Posredovalci se morajo znati enako vživeti v oba sprta in razumeti kako se se med konfliktom počutita. Učinkovit način je, da ostaneš nevtralen.
| Pet ključev:1. Ne obsojaj.2. Ne svetuj.
3. Vživi se v obe strani. 4. Varuj zaupnost. 5. Pokaži svojo skrb. |
Pomembno
|
Vse korake smo opravili skozi treninge komunikacije, socialnih veščin, igre vlog, ki so bile podkrepljene z osnovno teorijo.
UTRINKI
Že na začetku šolskega leta nam je Alenka povedala, da se lahko naučimo posredovanja v konfliktu med vrstniki. Ideja za tečaj je kar malo zamrla, potem pa smo si zanj vseeno vzeli čas. Vse skupaj je potekalo dva dni, v petek 12. in v soboto 13. aprila 2002. Najprej smo imeli v načrtu da gremo čez vikend v Ankaran, potem pa smo se zaradi časovne in prostorske stiske morali zadovoljiti kar z ritmično sobo. Alenka je zbrala šest osmošolcev in šest sedmošolcev. Na začetku smo se spoznali, v kolikor je bilo to potrebno, sledile pa so razne igre, skozi katere smo se naučili, kako moramo v določeni situaciji reagirati.
Preizkusili smo se tudi v igrah vlog, pri katerih smo poskušali reševati namišljene probleme. Seveda smo morali med tečajem poskrbeti tudi za naše želodce. Prvi dan smo si za kosilo pripravili puranje zrezke z rižem, za večerjo pa smo pekli palačinke (uspelo nam je nemogoče – Alenko smo naučili peči palačinke). Drugi dan nam kuhanje ni šlo tako dobro od rok. V dveh litrih vode smo skušali skuhati 4 kg špagetov. Zvečer, preden smo šli spat, smo kar naenkrat dobili neznanski umetniški navdih, ki smo ga izrazili na straniščnih vratih. Naše delo je pohvalil celo ravnatelj. Potem smo se okoli druge ure zjutraj odpravili spat. Spali smo v ritmični sobi, kar na tleh, v spalnih vrečah. Ampak spanje in prehranjevanje ter izražanje svojih umetniških sposobnosti ni bilo bistvo našega tečaja! Zato smo takoj zjutraj, po našem mnenju ob popolnoma nečloveški uri, po Alenkino pa je bila ura že osem, nadaljevali z delom. S pomočjo danes nepogrešljive tehnike (kamere), smo posneli naše igre vlog, z namenom da bi se ob gledanju posnetkov učili posredovanja iz lastnih napak. Kot pri vsaki drugi stvari seveda tudi pri vrstniškem posredovanju obstajajo določena pravila. Pomembno je da se med pogovorom ne postaviš na nobeno stran, da poslušaš vse plati zgodbe, se prepričaš da vse zgodbe prav razumeš, poskušaš se vživeti v sprte osebe, pokažeš svojo skrb in poskrbiš da sprte strani same najdejo skupno rešitev. Eno najpomembnejših pravil pa je tudi varovanje zaupnosti. Ko smo vsa ta pravila osvojili, smo dobili potrdila o uspešno opravljenem tečaju vrstniškega posredovanja. Sedaj smo uradno usposobljeni za reševanje konfliktov, pa nam le teh primanjkuje.
|
|
|
|
|
|
|
TEMATSKA DELAVNICA IN LITERARNA ČAJANKA
“Za šus prodam mater”
Izvedli smo literarno čajanko na temo drugačnosti in tematsko delavnico na temo drog v druženju sž pisateljico Marijo Vogrič, avtorico knjige “Za šus prodam mater”.
V petek 24.11.2000, se je končno uresničila že tako dolgo načrtovana literarna čajanka. Vsi povabljeni so prebrali knjigo Sramota. Tema čajanke je bila drugačnost. Potrudili smo se pričarati kar se da prijetno vzdušje. V ozadju je igrala mirna glasba, iz skodelic se je kadilo zaradi vročega čaja… Čajanke se je udeležilo 9 učiteljev in kakšmih 20 učencev. Pogovor je vodila pedagoginja Alenka Fajfar. Postavljala nam je razna vprašanja v zvezi s knjigo in temo, ki se je vezala nanjo. Ugotavljali smo kakšen vpliv ima družba na posameznika in kako močan moraš biti, da se kdaj upraš večini. Postavljali smo se v različne položaje ljudi v knjigi, razmišljali kaj bi mi storili v podobnih situacijah… Vtikanje nosu v tuje zadeve je ponavadi nespodobno, ampak včasih tudi potrebno, še posebej, če je od tega odvisno človeško življenje. S to čajanko smo vsi pridobili nove izkušnje. Učitelji in učenci smo imeli drugačen način komuniciranja. Bili smo enakopravni in vsi smo se pogovarjali na isti ravni. To je bil eden prvih malo drugačnih poskusov vzpostavitve boljših odnosov med učitelji in učenci!
|
|